Sedi ob meni prosim draga.
Na tisti klopci kjer sva spoznala.
Ujemi veter iz moje sape, tako si v davni večer to delala rada
Prosim, ne me povedati šale, kako mene takrat smejala.
Sem zdaj drugi človek, tak kot liste na drevo staro.
Rumeni postanejo ko jih zapustijo ptiči, le gnezde ostanejo v opomin na dobre mame.
Vohala si meni, zdaj vem sprejela nisi meni.
Moj vonj ti ne ugajal, in sem na veter krivda nalagal.
Vem zdaj , mraz ne krivo, ne drevo ki še živo.
Ne moj topel telo, ne tvoje mrzle dlani.
Srce je bilo hladno nisem ti ljubil, kot nisi meni ti.
lepo življenje vsak ima rad
Tam ostani kjer Srce rad.

faeq