Bambambam
Glava utripa in se širi čez rob papirja na katerega želim izliti svojo dušo.
Kakor, da bi se ljubezen dalo razliti. Kakor, da bi ljubezen bila tekočina. Ko bi vsaj bila.
Pa je to zares ljubezen? Obsedenost? Frustracija? Ne vem. Težko rečem.
Z vsem telesom čutim da si te želim, z mislimi si te želim.
A moj razum pravi ne, moja duša pravi…
Kaj pravi moja duša?
"Bodi z menoj pa čeprav bo bolelo."
Predajva se skušnjavi,
sleciva obleke vsakdana, maske, persone in
se sleciva ne samo v prostoru, ampak tudi v času, tudi izven dimenzij.
Da bo moja gola duša stala nasproti tvoje gole duše in potem se ljubiva.
Brez vprašanja kaj to pomeni, brez razlage kako se to čuti.
Brez interpretacij. Brez preteklosti in prihodnosti.
Slečena do svojega bistva.
Ker tam, prav tam, te imam globoko rada.
Tam stojim pred tabo,
kot bi ne mogla pred nikomer drugem.
Slečena razkazujem svoje golo bitje,
polno grbin, polno grehov, svinjarije, nesnage,
umazano od vseh stvari, ki se ne smejo,
vseh perverzij, ki se ne spodobijo.
Tam sem in tudi ti si.
Ranljiv kot jaz, slečen do bistva.
In potem se me dotakneš.
In realnost zadrhti, tako kot zadrhti moja gola koža duše,
ki se pod silo tvojih prstov spreminja v tekočino.
In takrat, vidiš, samo takrat je ljubezen tekočina.
urednica
Poslano:
03. 12. 2022 ob 16:40
Spremenjeno:
03. 12. 2022 ob 16:40
do tekočine slečena ljubezen, ki spremeni agregatno stanje in se strdi v (dobro) lirično izpoved. Čestitke.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dunja Indah
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!