Prevod dela: U SAZVEŽĐIMA PRSTIJU
Avtor izvirnika: Jelena Stojković Mirić
V okenskih šipah sva gledala kako najina obraza postajata ednina,
okrog najinih obrisov pa so se lasje prepletali kot venci španskega bezga.
Učil si me kako se ima rad trepetlike in kostanje
vedoč, da pod pazduho nosim hraste in črne topole.
Z barvami iztisnjenimi iz jesenskih palet
sva poslikavala praznine
na čisto drugih koncih sveta
potem bi v sozvezdjih prstov
gledala kako se ljudje čudijo
slikam na epidermi slapa
kako se v gozdovih kot til spuščajo od zgoraj.
Opazovalci so vse to pripisovali nadnaravnim pojavom,
lokalnim slikarjem,
ko sva se midva kopala v Moneevih Lokvanjih
šepetala ob Mileninih svetilkah.
Imela sva prekrivalo iz vilinskih kril,
vzglavnike in posteljo iz mahu,
zavese iz bršljana.
Vodo sva pila iz starodavnih vodnjakov
in bila sita in lesketajoča
kot rosa, ki bi nama prihajala na obisk
pogrinjajoč pred naju dolgo travnato stezo
posuto z ribezovimi cvetlicami.
Majhne breze so poganjale v najinih dlaneh
in pele pesmi o nepozabnem.
Podaril si mi slike, ki so jih zimske balerine poslikavale na oknih
preden sem se zbudila.
Sončnice so najin mrak in svetilka v kotu sobe,
najin dežnik, če se nama zahoče v trenutku.
Rastla sva z melodijami
in komponirala najine sanje
v lahkotnem mimohodu
sprehajajoč se po mestih in skrivnih krajih.
Note so padale z najinih hrbtov.
Ob povratku sva jih pobrala in iz njih naredila topli hlebec.
V očeh sva brala najnežnejše verze,
nenavadne in zapomnljive v hipu.
Potem si odšel v tišino in zaklenil vrata
kar tako kot potres in nenadno prebujenje vulkana.
Zazdi se mi v nočeh, ko se sliši dihanje mahu,
da slišim ključ v daljavah.
Ne iščem te več, spoštujem tišino.
Ne zahajam v labirinte vprašanj
le občasno žejam po starodavnem.
Zamika me naš kruh.
Premetavam po omarah, iščem,
toda ne najdem vilinskega prekrivala, vzglavnika iz mahu.
Imam polno vrečo.
V snu sanj
so v njih beli konji
najini prvi sosedje.
Še jih slišim kako tiho gredo mimo, da naju ne bi grobo zbudili.
Vedeli so, da zjutraj v najinih dlaneh rastejo majhne breze.
Pripomba: Milena Pavlović Barili, slikarka in pesnica
Link na original: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/166024/u_sazvezima_prstiju
Poslano:
24. 11. 2022 ob 12:52
Spremenjeno:
24. 11. 2022 ob 12:54
Pozdravljen, Jur
zelo lep prevod, edino mislim, da je tukaj avtorica mislila dvojino:
još čujem kako tiho prolaze da nas ne probude grubo
tako da je moje skromno mnenje, da bi moral biti prevod tako:
Še jih slišim kako tiho gredo mimo, da naju ne bi grobo zbudili.
Lep pozdrav, Dejan Bosil
Hvala Jur! Veliko hvala i mala molba, fali početak pesme da se prevede:
Na oknima smo gledali kako naša lica postaju jednina
oko naših obrisa kosa nam se preplitala poput niski jorgovana.
Učio si me kako se vole jasike i kestenovi
znajući da pod miškom nosim hrastove i jablanove.
Ostalo je sve divno.
Lp
Jelena
Veliko hvala.
Lep pozdrav.
Dejan,
hvala za pripombo. Sem popravil.
Lp
JUR
Poslano:
25. 11. 2022 ob 10:11
Spremenjeno:
25. 11. 2022 ob 10:12
Jelena,
ne znam kako mi je uspjelo izgubiti prvu kiticu kad sam kopirao
pjesmu iz portala na svoj računar. Naslov i ostali dio teksta je prekopiran, a prva kitica nije (???).
No prekopirao sam i preveo i prvu kiticu pa se nadam
da je sada sve u redu.
Srdačan pozdrav!
JUR
Jur, kad sam je objavljivala meni se desilo da ostane pesma bez tog prvog dela. Onda sam išla opet na uredi. Sve je to trajalo 2 minuta.
Izgleda da nije htela u pesmu: )
No sve je sad u redu.
Beskrajno hvala na prevodu.
Srdačan pozdrav.
Jelena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!