Stoji na razpokani zemlji
ki jo zaliva veselje in mladost
jaz že stojim na drugi strani
kot hrast v izropanem gozdu
če dolgo stojiš dobiš bodice
listje odpada počasi in nasmehi izginjajo
od jeze po izgubah tuliš
volk tuli v bledo luno
mi tulimo na bledo starost
in za nami ostaja pot
Hvala ja res je boljše če napišem listje odpada počasi.
lp
Zanimiva atmosfera pesmi in to tuljenje, ki nas - tolaži ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!