Mogočna, deroča, polna pasti.                                                                    Ti nosiš odseve milijonov ljudi.                                                      Srečne, boleče, garaške spomine.                                                     Skrite pod tvojo temno gladino!

Vence iz cvetja položene vate,
V naročju si zibala, kot prava mati.
Pesem otožno po strugi poslala,
Božala nežno otrpla stopala!

Videla carja, gospoda in kmeta
Vsak se priklonil in vstal na kolena.
Življenje si dajala z zvrhano mero,
Hitro ga vzela, če le zahotela!

V tebi je kanček krvi in blata
Boleč odsev oči soldata.
Žuljave roke odtise pustile
Na lažno mirni površini…

Od vsega krhkega izvira
Do v morje širnega izliva
Ti – mati, sestra, žena, hči
Nam tisočletja zreš v oči!

Iryna