Primislek
mrmranje nevidnega
steče v preprogo iz senc
zvije se, sprime z začetkom
v sredini ni ničesar
zven objema krče niča
napenja se rojevanje prve misli
da se rodi svet
in tisto, ki ga je domislilo
je bog
ki lahko vzame svojo besedo nazaj
praznina
zapoje novo melodijo
spet sem vidna
v otroških očeh
s pogledom v krošnjo breze
na mojem lubju je vrezano srce
kaj ni že bilo
nekje
preden ga je pojedel kaos
izlit v ničevost
božanskega
"kaj ni bilo že nekje vrezano srce, preden ga je pojedel kaos"
se sprašujem tudi jaz. Lep pesem
lovrenka
Draga Irena, nekaj je res, nekaj si si pa primislila in spet je tu čudovita pesem, ki nam jo podarjaš v branje z možnostjo, da v mislih in domišljiji primislimo še kaj tudi sami;
Lepo te je brati.
LpB
Hvala, dragi Lovrenka in Breda
to naše iskanje izvora in tisto nekaj, kar je morda zabrisan spomin, pa slutnja, ki nagovarja iz ozadja - vse šepeta, da mora biti nekaj tudi res, mi pa polni dvomov ali privzgojenih verovanj
objem obema
pi
Zanimiv naslov, neologizem, ki pesmi pomnoži pomene
LpL
Da bo besedilo res brezhibno, le še majhen popravek v drugi kitici iz SVOJ na SVOJO.
lp, Bojan
Škrat odpravljen. ;)
Najlepša hvala
objem
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 11. 2022 ob 14:28
- Prebrano 433 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.33
- Število ocen: 13