deževno jutro in temno nebo

se je v širilo v neskončno daljavo

kateri ni in ni bilo videti konca

skupaj sva opazovala

kako solze poplesavajo

po toplem steklu 

mislim da sva si brala

nerazumljive misli širne daljave 

v kateri sva se oddaljevala 

v neznano

tako kot črni oblaki žalostnega jutra

predstavljal sem si tvoje predstave

katere so se rodile tvojim mislim

štel sem trenutke

ki sem jih poln noradrenalina 

preživel s tabo

zmanjkalo mi je besed 

in z besedami se je tudi širila

najina odtujenost

VonMann