Vem, ti dve besedi...
So malenkosti vsakdanje,
kako me primeš pod roko
in prisloniš glavo.
So pogledi.

Ti dve besedi...
Kako razdajaš čas,
ob nekomu stojiš,
kako v zameno nič ne vzameš,
se v dvoje boriš.

Dve besedi...
Razumeš,

v tem da spaja, ne razdvaja različnost.

Spoznavaš,

ko potuješ kdaj narazen,
ker skupen cilj je odličnost.

Besedi...
Kadar daješ ju, vsebino daj.
Modro izbiraj,
kadar ti je mar.
In če barve čutiš isto,
povej, pokaži, ne odlašaj.

Vem...
Brez 'koga' ne gre, ker pomen se izgubi,
tudi
'kaj' , to namreč iščemo vsi...
Ne le, dve besedi.

Zato besede so tri...
V njih te več je vsak dan,
v sredini leve in desne,
v sebi odkrivam,
tebi priznam... ; si,
te tri besede,
rad te imam.

R.G.