Zob časa je zagrizel v mojo sliko,
da več ni taka kot si jo poznal,
poteze druge, resne črte v čelu,
več niso, kar si ti oboževal.

Poznal si mlado deklico veselo,
vso svežo v jutranji modrini,
zdaj strog pogled spomin ti bega,
izgubljam se v umazani sivini.

Ko spomniš se na mojo prvo sliko,
srce zajoče nad minljivostjo življenja,
a časa se nazaj ne da vrteti,
ne da ustaviti se več zorenja.

Zob časa je načel ljubezen tvojo,
ki ostarela je v potezah mojih,
in zdavnaj že ugasnil iskro mojo,
ki je budila ogenj v prsih tvojih.

coprnica z barja