Čudovita pesem, Berni!

V časih, kjer izobilje kar šprica iz vseh por in ga nekateri mečejo v smetnjake, kjer je osvetljena že vsaka ped in se niti v krizi mnogi nočejo odpovedati "razsvetjenosti" ki je, kot vidimo na konkretnih primerih, samo zunanja ... itd.itd. 

V teh časih ko:

"življenje enostavno noče teči naprej in ga je groza samega sebe

Posluša in ne more utoniti v odrešujoči spanec"

Odrešitev pa svetloba, sonce, narava ...

Bodi dobro, Marija

Hvala Marija. Vsak nov dan naj pomeni novo upanje... za karkoli že. 

Lep pozdrav

B.

Tudi mene se je pesem dotaknila, le v prvi kitici bi črtala en verz (zdi se mi, da je presplošen, prej tako dobro poveš to že z drugimi besedami):

Včasih življenje enostavno noče teči naprej,

oklevajoče obstane in se zazre v pot pred seboj.

Vse v sebi in okrog sebe sovraži,

ker ni preteklosti in ne prihodnosti,

groza ga je samega sebe in zdi se,

da si še zadnjič želi izmenjati pozdrav z dnem,

ki izgine v nemi večer.  (morda: ki izginja v večer.)

.....

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Hvala za komentar in opombe. Se strinjam s popravki. V zadnjem verzu prve kitice sem imela prvotno tudi nedovršnik, a je na koncu obveljala objavljena varianta.

Hvala in lep pozdrav

Bernarda

Čestitke,

lp, Ana

Hvala.

Lp, B.