Igre mrazu
Ko se ledene sveče zasadijo
iz kapelj dihov severnih vetrov,
porastejo v jezike in visijo
kot meči s streh, napuščev in žlebov,
takrat si zajec plahi, volk, lisica
prebarvajo kožuhe v sivo belo,
tako kot zna leviti se resnica
in vdove smeh prekrije žalno velo.
Le dlaka menja se, ne čud in nrav,
kot se obleka zimska za poletno
in vse na zunaj je lepo in prav,
pod krinko skrije se vse bogokletno.
Ko srež besed je svetu žulj do žulja,
nevidna kolje, trga, žre volkulja.
Irena, dobro bo, če bodo ledene sveće le v pesmi.
LpM
Pozdravljena, Irena
Veliko resnice je v teh verzih ...
lep pozdrav, Dejan
Dragi Maki, hvala. Žal niso le v pesmi, ledeni jeziki. A poezija jih lahko stopi. :)
lp
pi
Hvala, Dejan, seveda je resnica, narava je prvobitna reč. :)
lp
pi
Plejado železnih resnic si ovila v odev pomenljivih metafor, Poetesa Irena. In ko jih s pesniško veščino zapelješ v pesem, se odkrijejo same po sebi ...
Prijetno naj ti bo tudi v družbi lepega večera,
Sašo
Hvala, dragi Šašo.
večeri so zdaj polni proze :)
lp in na vse dobro
pi
Čestitke k še enemu večpomenskemu sonetu,
lp, Ana
Najlepša hval, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 11. 2022 ob 20:45
- Prebrano 472 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 330.28
- Število ocen: 16