Čas je,

Duša,

za avanturo.

Da prebodeš

mavrični mehurček sreče

in zajadraš

v razburkano prihodnost.

Čas je,

Duša,

da se zresniš.

Da odložiš

knjige pravljic

in si spišeš

lastni roman.

Čas je,

Duša,

za skromnost.

Da prenehaš

z nemirnim hlastanjem

in z dostojanstvom

sprejmeš ponujeno.

Čas je,

Duša,

za humor.

Da spiješ

kozarec vina

in se nasmejiš

iluziji človeške veličine.

Čas je,

Duša,

za pogum.

Da prenehaš

cmeriti krokodilje solze

in (s cmokom v grlu)

pogledaš vragu v oči.

Čas je,

Duša,

za ljubezen …

Da jo božaš,

daruješ,

sprejemaš

neguješ.

Pridi,

Duša,

pot naju čaka.

botermesec