IŠČEM IŠČEM
Dvorana čaka. Jelše
šumijo nevsiljivo
in roke so brezmejne.
Odklenem tam se v plesu,
mezi ven zamolčano ...
v nebo in zemljo, v reko.
Zavist in ljubosumje,
pa misli privoščljive -
oj, poka staro lubje.
Obup, sram in jeza
se plazijo po meni ...
povsod rdeča stena.
Kričim v smrtnem strahu,
me grabijo plameni,
dušijo gibi v mraku.
Ledeni dež se vsuje.
Slabost vre iz drobovja.
Bledim z žarkih lune.
Izbruham se v loku -
bojim se, da do konca.
Se iščem, tavam v krogu.
Zbudim se zaspana,
utrujena, meglena.
Je sonce. Nisem sama,
labodi so in race.
V odsevu mirne Krke
se celijo mi rane.
Še eno igranje z asonancami - je težje kot sem mislila
Ta pesem je kot mala grozljivka! Odlično se vrstijo slike in potem si bralec lahko oddahne, ko na koncu izve, da so le sanje.
Poklon, Nada
"slike" kar letijo pred očmi ...
Lep pozdrav, Dejan
Nada sicer ni bilo mišljeno kot sanje ampak je seveda mogoče razumeti tudi tako.
Mi je všeč, da ima pesem različne preobleke!
Obema hvala za odzive, deževne pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 01. 11. 2022 ob 19:39
- Prebrano 268 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 69.15
- Število ocen: 3