Pretresljivo.

Pesem razumem kot besede begunca, ki trka na naša bogata vrata in se trudi govoriti v tujem jeziku.

Že Jezusova roditelja sta morala bežati, danes bežijo množice, eni pred vojno, drugi za boljšim življenjem, čeprav je "doma najlepše," tretje ženejo klimatske spremembe, navsezadnje smo vsi begunci, ki se iz ene neuspele inkarnacije rojevamo v drugo, da bi izboljšali svojo Človečnost...Razni herodeži pa se pojavljajo kot Benito Trump, Adolf Bolsonaro, paša Erdogan, duce Meloni, atila Orban, janičar Janez Rupnik itd. in nas gnjavijo s pravovernim rasizmom, češ, tujerodni in drugače verni nas bodo podjarmili...

Pozdrav.

Odlična pesem, le nekaj skladenjskih in slovničnih popravkov:

Kdo ste vi, kio mie odvzeamaete ime, jezik, žarek.
Kdo si ti, da mie uničuješiš poti.
Kdo si, da mie Odvzeamaeš sonce in postajamnem bel, kot si ti.
V kostanjevihe besedahe je moja podoba,
Drugačen ne morem biti.
Rjava me je čela, tako me sonce želelo. (Morda: Moje čelo je rjavo, tako je želelo sonce.)
Če ne bi bil sirota, brez doma brez vrta,
ne bi trkal na tvoja vrata, ne bi tei vprašal za požirek vodea.
Ne bi tiebe razkazal lepotea.

Ne bi ti prinesel v tvoje zelenje prinesel suhotea.

Drevesa daleč od tebe

so že umrla
V smodniku zalita polja (Morda: s smodnikom so zalita polja)
Nič nie ostalo, daleč tam med nebo in zemljo.

Popravi, če želiš,

lp, Ana