opozorilo
Izčrpan je rudnik, ničesar več v njem,
le gole stene, tema in ti,
ki v deliriju blodiš med rovi,
ostanek namišljene vélike slave,
pred svetom zaščitil sebe in sanje.
S krvavimi nohti praskaš čez skale,
s tankimi prsti si puliš lase,
nihaš med peklom in vzvišenim upom
in spet nižjim peklom...
in ti si edini, ki za te muke ve.
.jpg "Nada")
Človek je ujet v svojo kožo - in koža ter možgani so iz istega zarodnega tkiva.
V resnici ne more nihče doživeti tujih osebnih muk, ali zlahka odvrniti človeka, da se ne bi mučil, ker morda ni potrebno ... vse to je v tej pesmi; tako se mi zdi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: heisenberg
- 31. 10. 2022 ob 22:06
- Prebrano 291 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 25.77