opozorilo

Izčrpan je rudnik, ničesar več v njem,
le gole stene, tema in ti,
ki v deliriju blodiš med rovi,
ostanek namišljene vélike slave,
pred svetom zaščitil sebe in sanje.

S krvavimi nohti praskaš čez skale,
s tankimi prsti si puliš lase,
nihaš med peklom in vzvišenim upom
in spet nižjim peklom...
in ti si edini, ki za te muke ve.

heisenberg

Nada

Poslano:
01. 11. 2022 ob 08:49

Človek je ujet v svojo kožo - in koža ter možgani so iz istega zarodnega tkiva.

V resnici ne more nihče doživeti tujih osebnih muk, ali zlahka odvrniti človeka, da se ne bi mučil, ker morda ni potrebno ... vse to je v tej pesmi; tako se mi zdi.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

heisenberg
Napisal/a: heisenberg

Pesmi

  • 31. 10. 2022 ob 22:06
  • Prebrano 193 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 25.77
  • Število ocen: 3

Zastavica