Intelektualizem vse bolj počasne pameti
folklorno podpira negativno selekcijo.

Dosledno branje izjav, naukov, pravil,
zakonov ter ostalih čtiv, se umika modi

kričavega, vsevednega, umu ponižujočega
poznavanja kvazibranja misli in mnenj vseh

nasprotnikov, drugačnih, grdob, zlih, temnih sil,
znanih in razpoznanih le izvoljencem malih in

manjših bogov, ki stopaje po prstih, da bi bili
vidni neuki raji, katere omejen um jih ne vidi sam,

vsakodnevno mantrajo svete litanije spoštljivosti,
zabeljene z leporečnimi vulgarizmi in grožnjami.

Časi, ko so modri prebrali človeka brez besed,
so že zdavnaj mimo. In to, kar nas dela ljudi, je

podvrženo izumrtju. Je otrok v jamru Prešernove
nezakonske matere. Kaj pa je tebe treba bilo; dete.

Nauči se klanjati, Durjudana, je prebrisani Šakuni
podučeval svojega nečaka, preden sta zasejala vojno

v Hastinapurju, da bi uničila Kaurave. Novinarska
srenja pri nas ga je uslišala in sledi napotkom lisjaka.

Vre v naši domovini. Čobodra prekipeva. In tisoč
babic stoterih spolov mrcvari demokracijo, to kilavo

dete, rojeno v znamenju raka, da je shodilo ritensko
in zdaj caplja za svojo senco zatona, bolščeč v sonce.

Tomaž Mahkovic