GOLOSEK
Potke v gozdu stoletnem ostajajo iste.
Kdo lošči stezice v objemu drevesnem?
Lomastijo škrati po njih in vilinci?
Nožice gozdnih živali, škratinj in vil?
Ko človek kruto poseka drevesa,
zazija golo pobočje – gol golosek.
Takoj se zarasejo lepe stezice,
preplete jih trnje, grmovje brezdušno.
Hodim po stezah, kot da je včeraj,
hodim z otroki, odpihnem vsa leta,
saj steza s spomini je ista, vilinska ...
Ne sekajte bukev, hrastov in smrek!
Ne delajte golega hriba brez duše!
Pustite brezčasne stezice za mlade!
lepo, Nada. potrebno je opominjati, ker smo se v marsičem približali kritični meji in jo tudi že prekoračili.
lp, m
Tudi drevesa imajo čustva ...
Lp, Stojan
Poslano:
30. 10. 2022 ob 22:42
Spremenjeno:
31. 10. 2022 ob 09:50
Miko, Stojan, hvala za vajin pogled na mojo pesem oziroma na gozd, ki je tako čudovita "tvorba", če se ne seka do golega.
Gozdarji so včasih skrbno odbirali drevesa za posek, danes pa se dela na hiter, industrijski način: najprej vse posekati, nato zasaditi na novo - ali pa tudi ne. Žal se dela vse tako, da prinaša več profita.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
- 28. 10. 2022 ob 22:41
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 63.77
- Število ocen: 5