Ljubila bom Življenje
Življenje,
odtekaš počasi...
Koliko te je še ostalo,
življenje,
tečeš kot reka.
Komaj se zavem
in greš
in odtečeš za vedno.
Nisem znala te živeti, življenje.
Strah in borba, borba za material,
za preživetje golo
in strah,
strah, vcepljen za boj,
za eksistenco,
blah,
vzgojena za sužnje,
sužnje njim,
za strah,
strah pred materialom.
Kje mi pel je ptič?
Kdaj zaslišala ščinkavca sem glas?
Kdaj uzrla rožo sem?
Kdaj brez strahu živela sem?
Sem pustila si ukrasti res mladost?
In zdaj bom še starost?
Nikoli več,
Nikoli več
se bala vas več ne bom.
Ne bom pustila si ukrasti več življenja.
Živela bom,
ljubila bom,
čeprav le skromno rožo sredi polja,
čeprav le drobno ptico sredi morja...
Ljubila bom,
čeprav le samo sebe,
živela bom,
čeprav samotna sredi vas,
sredi vas,
ki ne razumete moj glas.
ŽIVELA bom,
LJUBILA bom,
mirno, vdano, tiho...
čeprav le sebe,
čeprav le drobno rožo sred polja,
čeprav le drobno ptico sred neba.
LJUBILA bom,
ŽIVELA bom...
In naenkrat mi bo le LEPO,
LEPO, kot mi nikoli še ni bilo
dobra odločitev in spoznanje. tisti, ki vcepljajo strah in izsiljujejo, celo v imenu ljubezni in dobrodušne pomoči, so ali popolni hinavci, ali popolnoma slepi. sicer se brez vzgoje ne da, toda narava nas je naredila različne in tudi za njihovo rit se šiba bo našla. srečno.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andreja Preprosta
- 28. 10. 2022 ob 07:50
- Prebrano 199 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 4.96
- Število ocen: 1