A vendar si na koncu vse mi dala,
moj potok v tvojo zdaj se steka reko,
vso divjo, da nihče ni mogel preko,
le meni strugo svojo si predala.
A vsaka zgodba najde tudi konec,
iskrenja v meni je presahnil potok,
vse pesmi moje na spoznanja otok,
v zaliv spominov je pospremil zvonec.
Le reka tvoja še naprej bo tekla,
iskala boš v daljavi skrite sanje,
če le usoda ti ne bo odrekla,
če le verjela boš v besed igranje;
a jaz odšel bom, kot nekoč si rekla,
na mesto, kjer pričel sem potovanje.
Dejan, nadaljuješ dobro in hitro "vožnjo", jaz sem v nižji prestavi, ne dohitevam.
LpM
Poslano:
24. 10. 2022 ob 11:52
Spremenjeno:
24. 10. 2022 ob 11:53
Pozdravljen Maki,
hvala ... kar lepo počasi in sigurno, pot je še dolga ...
Lep pozdrav, Dejan
Ta sonet ima besede, ki odzvanjajo v popolnem ritmu in tečejo kot reka od izvira do izliva. Lepo!
Pozdravljena Nada,
kako lepa pesniška kritika, “tečejo kot reka od izvira do izliva”, hvala iz srca!
Lep pozdrav, Dejan
Res lepo, tekoče kapljajo ...
Pozdravljena Damjana,
Hvala za tople besede ...
Lep pozdrav, Dejan
DEJAN, prosim, samo ne rime SANJE _ VANJE. to je najbolj neprebavljiva rima v slovenskem jeziku, tolikokrtat uporabljena in izrabljena, da je prav neuporabna in pokvari vsako še tako dobro rimarsko sestavljanko. O tem smo na portalu v delavnicah že veliko rekli in napisali, samo takrat tebe še ni bila na našem portalu.
Drugače pa, fajn sonetek z izjemo par klišejskih tvorb, ki bi se jim lahko izognil, če bi se malo potrudil in namesto stalnih besednih zvez odkril kaj novega, svežega, svojega ( ne pa bridek konec, samoten otok, zadnji zvonec, skrite sanje)
lp
Poslano:
27. 10. 2022 ob 07:06
Spremenjeno:
27. 10. 2022 ob 08:48
Pozdravljena, Lidija
kaj pa porečeš na to variacijo:
A vendar si na koncu vse mi dala,
moj potok v tvojo zdaj se steka reko,
vso divjo, da nihče ni mogel preko,
le meni strugo svojo si predala.
A vsaka zgodba najde tudi konec,
iskrenja v meni je presahnil potok,
vse pesmi moje na spoznanja otok,
v zaliv spominov, je pospremil zvonec.
ali pa morda: (v zavetju megle/obupu teme/ je pospremil zvonec. ) zaliv obupa?
Le reka tvoja še naprej bo tekla,
iskala boš v daljavi skrite sanje,
če le usoda ti ne bo odrekla,
če le verjela ti boš v njih iskanje; ali pa morda: če le verjela ti boš v njih igranje
a jaz odšel bom, kot nekoč si rekla,
na mesto, kjer pričel sem potovanje.
kajti sanje lahko iščemo, lahko pa (se) v njih igramo :) ali pa se sanje igrajo z nami ...
vse je le igranje z besedami... in sanjami, torej:
"če le verjela boš v besed igranje" :)
ampak potem smo spet na klišejih... igranje besed :)
V čakanju na tvoj odziv, lep pozdrav, Dejan
No, meni se zdi mnogo bolje - vse nove vsriante. Saj ni težko, ne? Samo na prvo žogo (hahaha, kliše z mojega poklicnega področja) nikoli ne smemo iti ...
Poslano:
27. 10. 2022 ob 16:16
Spremenjeno:
27. 10. 2022 ob 16:17
prva verzija, če jo kdo želi videti in primerjati ...
A vendar si na koncu vse mi dala,
moj potok v tvojo zdaj se steka reko,
vso divjo, da nihče ni mogel preko,
le meni strugo svojo si predala.
A vsaka zgodba najde bridek konec,
iskrenja v meni je presahnil potok,
vse pesmi moje na samoten otok
jesenski je pospremil zadnji zvonec.
Le reka tvoja še naprej bo tekla,
iskala boš v daljavi skrite sanje,
če le usoda ti ne bo odrekla,
če le dovolj verjela ti boš vanje;
a jaz odšel bom, kot nekoč si rekla,
na mesto, kjer pričel sem potovanje.
Sonet VIII je jedan od najboljih u ovom sonetnom vijencu.
Čestitke,
Ivan
Pozdravljen Ivan,
hvala za spremljanje in pohvalo!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!