OJ, Stojan.

Pri dvajsetih letih sem zapustil dom zaradi nesoglasij z očetom. Za tri leta sem postal brezdomec, brez dokumentov sem bil v takratni socialistični državi izmeček z dolgimi lasmi...Imel sem dve vprašanji: "kdo sem in kaj naj bi počel na tem svetu." Tako izpostavljen sem v  vesoljni eter invociral  vprašanji... Ker sem si upal in se izpostavil in bil dvakrat zaprt od sodnika za prekrške, sem nekega dne dobil stik s Kristusovo zavestjo, čeprav sem bil kao "ateist," me do danes to spoznanje še ni zapustilo, odprla so se mi transcendentna vrata prejšnjih življenj...

Svit, si živi dokaz, da življenja nikoli ni konec. 

Preizkušnje so učilnice, dogodki učitelji. Tudi meni so blizu prejšnja življenja, zavest, da ima vse svoj namen.

Poklon, ker je tvoj čoln zdržal vse viharje.

Stojan 

Ja, Stojan, kdor si upa ne obupa, tveganja odpirajo trdno zapahnjena vrata...