Pesem se me je dotaknila, črtala bi ji zadnja verza:

Lahko me gledaš, če sem tam.
Kjer so vrata stala, luči so ugasnile.
Cesta postala je enosmerna.
Klanca ni več, samo prepad.
Trde so roke, noge se potopijo v pot, ki se odpira v neznano.
Slovo nima več pomena.
Le dan, ki se ne konča vedno lepo.
Gredo misli naprej v dan, ki morda srečen bo.

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Pesem je res lepa in sporočilna ☆

Sem pa tudi jaz že pri prvem branju pomislila, da bi konec malo spremenila in mu pustila več svobode. Takole:

VIDIŠ ME

Lahko me gledaš, če sem tam.
Kjer so vrata stala, luči so ugasnile.
Cesta postala je enosmerna.
Klanca ni več, samo prepad.
Trde so roke, noge se potopijo v pot, ki se odpira v neznano.
Slovo nima več pomena.

Le misli gredo naprej.

Lep pozdrav, Marija