Skrivna rdeča nit naju vodi po poteh

do konca morda še dlje

skozi vroče poraze in lepljive mreže

da se motava vanje kot v posteljo,

ki naju poveže skozi pogled in dotik

skrivna rdeča nit na najinih poteh

z očmi uprtimi v tvoja odprta okna

kjer je tiha jesen zamaknjeno na preži,

ko brez glasu strastno žgeva

v gosti zrak skoraj golem brez glasu 

in se poželjivost razpleta na pladnju

in ti si tista ki nekoč in nekje tu

kot nekdo ki se smeši z zvenom

riše skrivno rdečo nit po poteh z menoj.

Suzana Kavka