
Kar takrat, ko jesen objema polje,
dvigneš krilo in ti razkrijem cvet,
kar tako, ob sprehajalni poti,
lubje s hrbta praska ostanke poletja,
kar tam, med petjem ptic,
postanem sok tvojih korenin
in vzklijeva
iz odpadlega listja,
ki sem ga zmečkala pod koleni.
Taja,
lepa pesem, polna impresije. Čudovita!
Lep pozdrav, Dejan
Ki se jo lahko bere okoljsko ali erotično (ali obojno ;), čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!