Sem kar sem, nomad v pustinji, ki je zataval.
Kamne nabiram, morda jih bom za dom izbral .
Morda bom studenec iz skale oblikoval.
Iz njega bo voda odžejala vse žejne duše.
Morda sem samo kamelji pastir, ki doživlja obzir.
Morda ni dame, ki lahko ima rada princa puščave .
Dame so kot zvezde, ki pozdravljajo mesečino.
A ni jim do rjave roke in črnih las.
Strah jih je slabega glasu.
Ko strmijo v nebo,
gledajo v polno luno, ki jim šepeta , samo one za to vedo.

faeq