Je njiva obrana, ko ptički pomro,
mamica draga domov me ne bo,
nikar me ne čakajte, kruh le specite,
med moje roké pa le zrno vsadite.
Če očka kaj vpraša, mu le recite,
da mrtev sem že le tega ne skrijte,
ako kdaj išče me tukaj doma,
mu sliko le dajte, pozdravite ga.
Bratec preljubi pred grobom postoj,
smrti nenadne nikar se ne boj,
ako boš padel mrtev ob tla,
v maminem srcu bila sva oba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!