ZAKAJ?

Sediš.
Polmrak ti zbuja misli.

Zakaj?

Narobe svet.
Ne znaš biti vsakdanji.

 Zakaj?

Preskok v glavi.
 Nositi odgovornost je moralno.

Zakaj?

Živeti?­­­­­
 Privilegij.

 Zakaj?­

Kdo ve,
zakaj prepuščaš se nareku.

 Še samogovor ti pravi,
bodi vse.

Biti vse kar ni in je,
vse to te lahko še bolj zapre.

Srce odprto,
a ne preveč strto.

Podaj roko,
 usmeri misli,
izkušenj čas,
naj ne bodo visli. 

Umetnost je,
 da si sam svoj.
ne pa zlepljen v konvoj. 

Konvoj misli,
pričakovanj in dejanj,
svet lahko je poln sanj. 

Ljubi sebe,
 glej naprej.
V tem trenutku
pa se smej. 

Ne pozabi.
Tu in zdaj –
našel boš, svoj zakaj.

Ninočka