odrini stran
moje umazane
parklje ki neprestano
bolečijo jedra tega mladega starca

odrini stran
moje razpokane ustne
te danes srkajo slan nektar
prepovedanih zob spečega vampirja


odrini me stran
v rdeči potok krvavo strtih src
in vrzi rešilni pas dokler je to dovoljeno

odrini me stran
in nekje za zaprtimi
okni in umazanimi policami
ugrizni me močno v rdečo žilnost
mojega belega hrustanca kot da me bereš zadnjič

ivan z