Spomin
Nevidna roka pokrila je nebo s črnino,
kot vsako je nedeljo mama položila
bel pokrov na velik lonec juhe.
Noč se razlila je čez pol sveta
in jaz, za hip še enkrat deklica,
ki želela je - stojé na prstih - videti,
kaj slastnega bo mama dala v skledo.
V ušesih zven aviza nedeljskega feljtona
in obris očetove podobe pri vhodu v stanovanje,
ki točen kakor ura
z nasmehom sédel je za mizo.
Udobno ždim v tem spominu,
ki shranjen je že dolgo tam...
pri tisti večni roki,
ki z nočjo pokriva dan.
Pesem se me je dotaknila, morda le na koncu:
...
Udobno ždim v tem spominu,
ki shranjen je že dolgo tam... (spomin se zdi bolj povezan z možgani kot z roko ;)
pri tisti večni roki,
ki z nočjo pokriva dan.
Lp, Ana
Ga. Ana,
Hvala lepa za vaš komentar in sugestijo. Bom malo "premlela" zaključek.
Lep dan vam želim.
Odlično, sicer se na Pesem si vsi tikamo. In če želiš, lahko spremeniš objavo: klikni Uredi, ko spremeniš, kar želiš, pa še enkrat Oddaj/Pošlji. Le sporoči, da si popravila, da dobim obvestilo o tem,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: planika
- 15. 10. 2022 ob 19:11
- Prebrano 318 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 161.21
- Število ocen: 6