To me je spomnilo na Kajnov primer in roman H. Hesseja: Demian: https://en.wikipedia.org/wiki/Demian

Skrivnostni Demian je pogumen, pokončen,  neustrašen; na čelu nosi Kajnovo znamenje (domišljijsko izraženo) in vsak človek ve/"vidi", da se z njim ne more šaliti.

Ne gre, da bi iz ljubosumja človek moril (Kajn je bil ljubosumen, ker je bog sprejel Abelovo daritev - ovco z večjo "slastjo" kot Kajnovo žito), a se mi zdi, da je to prispodoba, da pogumnim ljudem pripada svetloba; tako bi jaz zaključila takole:

si del boga ampak svetloba

pripada pogumnim

To je moje mnenje, ki ga je sprožila ta pesem. In premišljevanje je dobro ...

več razlogov zakaj: morilcem

prvi ta, da morilec preživi 

drugi, da se lahko samo pokesa/spove in lahko gre vseeno v nebesa

brez posledic

tretji je, da je bog morilec in ta naj bi bil stvarnik vsega

alfa in omega

četrti in peti in šesti in sedmi, morilec izživi svojo fantazijo, česar ne mormo 

trdit vsi (ker nas zaustav strah, trema, bonton).

ta prehod iz fantazije v realnost je neki, kar ne uspe vsakemu

če sploh komu