
Samo še ena zima ,
s snegom bogata, bela, čista, brez navlake.
Še eno dolgo hrepenenje po topli peči domači.
Še en dan mineva, ko veter v kosti odmeva.
Še ena noč mrzla, ki zapusti v srcu zimsko slano.
Še ena knjiga, ki na postelji čaka na oči ,
ki so spale.
Preskočijo vrste in besede,
vejice in pike, vprašaje in klicaje.
Le pomen ostane na strani
zaspanega heroja, ki se iz poglavja ne zbudi.
... zima ... smrt ... v pesmi prepleteno na zelo razumen način ... nič solzavosti. Lepo.
Hvala gos.Marija.
Lepo pozdravljeni.
Faeq
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!