Dolbli sva globeli,
se zagozdili v razpokah,
iskali po labirintih,
lovili ravnotežje -
se razpletali,
razbarvali,
iskali besede, ki jih obe razumeva ...

da
sem končno doumela,
da te moram olupiti.
Sebe.
Pričakovanj,
ki sem jih skrivala v dvoumne stavke
in risala meje,
čez katere nisem marala pogledati.
Skrbi, ki nosijo masko ljubezni ...
a pod njo je potuljeno nezaupanje.

Potem te zagledam.

Ranljivo. Močno. Čisto.
V očeh imaš daljave
in rumene macesne.
Kričiš v vetrove
in se gneteš v gibe.
Ližeš sol, ki ti ostaja na koži.
Iščeš zeli in jih razdajaš.

Jok in smeh.
Razočaranja in upi.
Mehkoba gostih, svetlečih las
ostaja v dlani.
Dotiki mezijo v globino
z vonjem sandalovine.

Ponujaš sebe.

nada pecavar