Je bila vedno na drugi strani.
Pogledala vedno tja,
kjer se vidi iste podobe in se slišijo iste besede.
Opazuje iste poglede.
Ljubi rada neznano. Vleče jo v morje, ki ni njeno.
Upala bi rada, živela kot bi rada.
V svetu novem,
kjer ni zmeraj enako.
Gleda, če še roka rjava
tam za vročimi kostanji jo čaka. Če še upa, v mraku to, kar želi.
Drži svojo ruto tesno okrog vratu.
Prečka cesto s hitrimi koraki.
Pogled seže v dim kostanjev.
Vonj po vedno zažganem.
Pogleda, tam je samo fant, ki prodaja vroče kostanje.
Pesem boleče razkriva dejstvo, da je marsikateri človek vreden le kot delujoče bitje ... vredne so le njegove roke, njegovo delo, služenje drugim ...
Pride pa trenutek, ko zagledamo obraz ...
Hvala Nada, bom vse popravil.
Lep pozdrav,
Faeq
Nič ne popravljaj, tako kot je, je super!!
Lp, Drago
dim,ogenj, vonj po zažganem, rjava roka - a je le fant, ki prodaja kostanje
bolečina, ki jo začutimo med branjem pesmi in se prikriva med podobami, kot se to za dobro poezijo spodobi
lp
pi
Nada,
Prehitro sem prebral tvoj komentar...
Irena,
Hvala za kompliment!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!