UTRINKI
Na nebu se pokaže utrinek.
Odputuje v daljave. Na željo pozabim.
Iščem v žepu. Nič ne najdem, razen sliko in kos papirja,
Ne berm, ker sem jezik pozabil.
Nisem več to, kar sem bil.
Če sem tudi utrinek videl, nisem več človek.
Sem se samo begunec iz lakote pokazal.
Vzel s sabo slike in suhe slive.
Ostal v morju želja.
So porjavele vse njegove slike.
Le telesca so ostala taka, kakor so bila...
Brez boga, brez obeta, brez vode.
Samo na trgu morale se za njih cena dviguje v nebesa.
Jaz in ti, na svetu ne marava tretje osebe.
Spoštovani Faeq, pesem je (kot mnoge tvoje) segla do mene z dotikom, ki zbuja in hkrati opominja, kako smo v resnici povsem nemočni. Mnogo ljudi misli in dela dobro, a ne dovolj, saj večina še zmeraj skrbi le za lasten obstoj ali ugodje. To je bazična narava človeka, ki je v osnovi žival. Poskrbi zase. Ko to žival prerastemo, se zgodijo pozitivne spremembe.
Na zs sporočila sem ti poslala besedilo z malce popravki. V upanju, da boš to vzel kot dobronamerno pomoč, te lepo pozdravljam.
pi
Hvala Irena in lep pozdrav.
Faeq
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
- 06. 10. 2022 ob 17:57
- Prebrano 258 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 74.26
- Število ocen: 3