Zadnjič sedla sem za mizo,
da napišem velik ep,
da bom slavna in bogata,
poln cekinov moj bo žep.

Odiseja, Iliada
in kar takih epov je,
bodo izginili v pozabo,
ko moj ep na svet privre.

Sem razbijala si glavo,
kje začeti zgodbo to,
ki prinese čast in slavo
ampak ni in ni mi šlo.

Tam sedim in grizem svinčnik,
že naslov je bil problem,
pa vsebina in vse rime,
ah - kako naj vam povem...

...da so ure hitro bile,
me meglil je slave strup,
pa ni zraslo nič od epa,
zrasel moj je le obup.

Ker besede niso stekle,
tiho sem sedela tam,
to povem vam, ljubi moji,
da na koncu NIČ imam.

Vrag naj vzame vsa bogastva,
slavo in opevanje,
raje bom pisala tisto,
kar mi res najbolje gre.

Drobne, kratke, nežne pesmi
in poskočnice kak dan,
da izlijem svojo dušo ,
bralcu pa v presojo dam.

coprnica z barja