o rojstvu
kako so danes tuje misli
mi bo žal za vse besede
ko zaspim
kot se konča povest
o čem je govorila zgodba
in listi nepopisani
kjer se rojeva čas
kako ustvarimo čas
iz šumenja krvi
cvetja
ki izgovarja dan
pod gnezdom
kjer se igrata ptiča
začetek in konec
tega zdaj
in raste prostor iz zaznave
tam
kjer se rojeva svet
Fenomen trajanja me zavaja in straši, a ko naposled le ugotovim, da se iz "nečasa" nenehno utelešam v prostor se dejansko rodim...
Vsak dan se znova rodim ... sem brezčasen otrok
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 03. 10. 2022 ob 09:11
- Prebrano 398 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.19