
Sebi bodi prijatelj,
bodi si tovariš.
Odpri vsa vrata , naj se tvoj glas sliši v daljavo.
Objemi vse kar vidiš.
V duši imej planjave, rože, narcise, bodi storž na vrh macesna, veja mlada na konici smreke.
Bodi v travi, ki raste v cvet, bodi seme mlado v zavetju skale.
Z zimo se lepo pogovarjaj, jo sprejmi, naj tvoje tople prste potipa.
Za hladom gozdne jase, vedno pomlad čaka.
Upaj , ne pozabi ,v zemlji vedno otroštvo te čaka.
Toplo srce in lepe želje, ljubezen in upanje zate ima.
Le priznati ga moraš, čutiti njegov nežni obraz.
In bo z vrha drevesa, kot sonček, za vse živo v uteho.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!