NAMESTO KAMILIC
Sanje se naveličano prestopajo čez misli,
ki se plazijo iz razpok noči
in bruhajo na vse strani.
Škrtajo pod zobmi, dražijo kožo.
Dvigujejo mi veke in pritisk.
Štetje ne pomaga.
Vstanem.
Okno odprem na široko.
Z glavo in lopaticama počasi drsim
po hrapavem zidu.
Tišina kapelj se steka v žleb
in v moje žile.
Srebrna čipka
mi prekrije oči.
Počasi drsi vame.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 29. 09. 2022 ob 11:43
- Prebrano 303 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.3
