M...

Pripovedujem ti zgodbo,
v tvojih očeh rišem iskre,
iskrenost je močna beseda,
besedičenje je za šibke.
Manj je več, tako nekako,
razmišljam, ko v tebi odkrijem,
upanje in tisti pogled, ki me objame.
Vsaka beseda, mora biti na mestu,
sicer obožujem, duhovite nesmisle,
ampak s tabo, tega ne počnem.
Morda je to patološkega značaja,
vedno znova iščem, najboljše in najlepše.
Zate je zgodba, s sedemsto stranmi prekratka,
ti črpaš, vso vsebino tako strastno,
da še bog ne ve, kje naj jemlje, dodatno moč.
Boginje ste res redke, ti imaš občudovanja vredno energijo.
Najraje bi nehal pisati, a ne bom.
To pisanje mi daje užitek,
ko se spomnim na tvoje oči.
Spomnim se tvojih, kratkih blond las
in tvojega mamljivega vonja, misterioznosti.
Če bi na začetku zapisa vedel, kam me bo peljala beseda,
sto odstotno, ne bi vedel, da si me peljala na noro pot.
Katarze.

Melanholični Kameleon

Komentiranje je zaprto!

Melanholični Kameleon
Napisal/a: Melanholični Kameleon

Pesmi

  • 27. 09. 2022 ob 21:03
  • Prebrano 263 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 4.84
  • Število ocen: 1

Zastavica