
lastovke zmeraj odletijo preko vikenda
dnevi sami sedajo na žice med daljnovodi
ležejo v trsišča in gnezdijo na zapuščenih žerjavjih peresih
skriti pred krokarji
pred njihovim zloščenim perjem
z zrcaljenjem sprenevedanj
momljajo nekaj o slovesu
a krokar vidi
željo
vsak bi rad bil praznik
vsaj dokler ptice ne odletijo
da le ni krokarjevih oči
raztresenih kot trpke črne olive
po belih lažeh lahkotnosti -
izkljuva jih kot peške
da ne raste
v človeku nič drugega
kot jalovina
bravo, irena. zloščeno perje me spominja na gestapovske škornje. zdi se mi, da so v modi.
starejši ko je človek, bolje vidi zvijačo in perverznost logike procesov, sestankov in razprav. kako se izogniti obtoževanju, ki pride z nujnostjo obrambe. ugotavljamo krivdo nekoga ne da bi sprevideli lastne motive. vse skupaj izzveni jalovo. nekakšna pravica brez ljubezni in odpuščanja, brez konca.
kud koji mili moji...
lp, m
Tudi meni sedajo dnevi na žice med daljnovodi ... in krokarji tudi!
... sedijo, sedijo
dokler ne nasedejo ;)))))
Lp
Tanja!
Draga Irena, pravo bogastvo pesniških podob nam prinaša tvoj Severni veter; lastovke so res že odletele, ampak s svojim ščebetom se bodo kaj kmalu spet vrnile na žice med daljnovodi, da ne bodo dnevi sami posedali;
... "da le ni krokarjevih oči
raztresenih kot trpke črne olive
po belih lažeh lahkotnosti -"
Čestitke k pesmi in lep pozdrav,
Breda
miko
Nada
Tanja
Svit
Breda
hvala
vesela sem vašh besed
in veliko manj napak, ki jih ponavlja človeštvo
in sploh ne praznosti in strahu
objem
pi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!