lastovke zmeraj odletijo preko vikenda
dnevi sami sedajo na žice med daljnovodi
ležejo v trsišča in gnezdijo na zapuščenih žerjavjih peresih
skriti pred krokarji
pred njihovim zloščenim perjem
z zrcaljenjem sprenevedanj
momljajo nekaj o slovesu
a krokar vidi
željo
vsak bi rad bil praznik
vsaj dokler ptice ne odletijo
da le ni krokarjevih oči
raztresenih kot trpke črne olive
po belih lažeh lahkotnosti -
izkljuva jih kot peške
da ne raste
v človeku nič drugega
kot jalovina
bravo, irena. zloščeno perje me spominja na gestapovske škornje. zdi se mi, da so v modi.
starejši ko je človek, bolje vidi zvijačo in perverznost logike procesov, sestankov in razprav. kako se izogniti obtoževanju, ki pride z nujnostjo obrambe. ugotavljamo krivdo nekoga ne da bi sprevideli lastne motive. vse skupaj izzveni jalovo. nekakšna pravica brez ljubezni in odpuščanja, brez konca.
kud koji mili moji...
lp, m
Tudi meni sedajo dnevi na žice med daljnovodi ... in krokarji tudi!
... sedijo, sedijo
dokler ne nasedejo ;)))))
Lp
Tanja!
Draga Irena, pravo bogastvo pesniških podob nam prinaša tvoj Severni veter; lastovke so res že odletele, ampak s svojim ščebetom se bodo kaj kmalu spet vrnile na žice med daljnovodi, da ne bodo dnevi sami posedali;
... "da le ni krokarjevih oči
raztresenih kot trpke črne olive
po belih lažeh lahkotnosti -"
Čestitke k pesmi in lep pozdrav,
Breda
Poslano:
28. 09. 2022 ob 17:48
Spremenjeno:
28. 09. 2022 ob 18:06
miko
Nada
Tanja
Svit
Breda
hvala
vesela sem vašh besed
in veliko manj napak, ki jih ponavlja človeštvo
in sploh ne praznosti in strahu
objem
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!