Povej mi, učitelj,

zakaj te najdem tu,

v edini nepodrti hiši,

sredi samotne vasice v gozdu,

ki ga krasi tih jesenski večer.

Povej mi, prijatelj,

zakaj sem te pogrešal vse življenje?

Kaj vidiš v mojih očeh,

ko ti pravim o svoji poti

do tega spokojnega kraja,

ki skoraj ne obstaja.

Povej mi, oče,

v katerem tolmunu si se skoraj utopil,

preden je ta presahnil,

in v kateri izmed podrtih kamric

me je bilo najbolj strah.

Povejte mi o poti daleč stran,

ki me dela to,

česar se najbolj bojim,

in mirno odidem.

Denis Kotnik