Med nama je pot, ki ima dve smeri.
Ena zate in ena zame.
Težko je videti kje se srečata.
Bova videla, če pospešiva korake.
Ko ura gre nazaj,
bo nebo pod nama lahko.
Se utrujenost odneha
in šibkost oddalji.
Bo ptica do naju priletela.
Bo nama pokazala, kje so se izgubile najine noge.
Bodo na poti zrastla drevesa,
senco nama dajala.
Nasitila naju z dobroto in
sadeže sladke nama bodo dala.
Znoj se bo posušil na najinih telesih.
Pot bo v najinih rokah ležala.
Srečala sva se znova tako kot nekoč.
To ne bova zagotovo razumela.
A najini duši to zagotovo ruzumeta, da sva eden in ne dva in tako tudi ostaneva.

faeq