Svetloba
se vrtinči v poslednjem plesu.
Izgublja barve, sijaj,
a diši po varnem naročju,
v katerem ziba želje.
Težo dneva odlaga
na krošnje, grebene,
travnike in polja.
Redči stopinje,
krila polaga k trupu,
zapira kljune.
Zrak se prazni.

Drevesa se daljšajo,
spreminjajo v prikazni.
Vedno več je šumov,
ki vzbujajo nelagodje.
Netopirji postajajo nemirni,
sovam se svetijo oči.
Bledikav C dobiva barvo
in kuka izza oblakov,
ki so raztegnjeni v široke pasove
toplih, sivih odtenkov.

V odsevu potoka
se smejijo
kobaltna krila modrih bleščavcev...
dokler jih ne popivnajo sence.

nada pecavar