Via Francigena
Na tebe vse spomine v srcu brišem,
ko v meni zid je le še ruševina
in barve je zamenjala sivina,
da spet le črno bele verze pišem.
Pred mano zdaj je Via Francigena,
ta pot neznana vabi me v daljave,
med polja žita, sončnic, maka, trave
in bisere kot mesto je Siena.
Samotna steza je le moj sopotnik,
ciprese vitke spremljevalke moje,
zdaj trdno vem, da v meni je popotnik.
In odločitve več ne iščem tvoje,
na koncu sam bom sebi le porotnik,
le jaz bom svoje moral biti boje.
Dejan, vauuu ... z navdušenjem berem tvoj vsebinsko in oblikovno lep sonet!
(upam, da ne bo zamere, če ti /tako kot smo bili številni pisci doslej deležni nasveta urednice Lidije/ zaradi izrabljene rime "sebi - tebi" predlagam, da razmisliš o spremembi 1. ali 4. verza 1. kitice).
LpB
Hvala Breda,
se bom potrudil in "popravil" rimo, imaš popolnoma prav, preveč klišejsko je "sebi-tebi", bolj na prvo žogo :)
Lep pozdrav, Dejan
Spremenjeno... mogoče na bolje, mogoče ne.
Je pa sicer malo drugačno sporočilo...
... pomembno je, da je pesem všeč tebi, Dejan; mene si z njo navdušil;)))
/vsem, ki pesem beremo, bi bila primerjava spremenjenega in prvotnega besedila lažja, če bi v svojem zgornjem komentarju pripisal prvotno besedilo 1. kitice/
LpB
Lepoooo Dejan, tudi mene si navdušil s tem lepim sonetom
... in ti želim: Le hodi po začrtanem "kaminu!"
Bravo!
Bodi dobro, Marija
Ps.: Tudi mene zanima prvotno besedilo 1. kitice (*_*).
Seveda, če ga še imaš?
Breda, Marija, iskrena hvala za vse. Prilagam prvotno prvo kitico:
Ko nisem našel več miru v sebi,
ko v meni b'le so le še ruševine
in barve so zamenjale sivine -
odšel sem, da bi se odrekel tebi.
Meni je "izvirnik" sicer tudi všeč, sploh glede na spomin, kje in zakaj je nastal. Je pa res, da je rima "sebi-tebi" na nek način prevečkrat "izpeta". :)
Poslano:
23. 09. 2022 ob 07:34
Spremenjeno:
23. 09. 2022 ob 07:35
Sem pa vmes naredil še eno verzijo, kjer pa rima sicer ni bila povsem "popolna", ampak kaj pa sploh je popolnost?
Ko več miru v sebi našel nisem,
ko v meni b'le so le še ruševine
in barve so zamenjale sivine,
da spet le črno bele verze pišem.
Se je pa lepo tako "igrati" z besedami, ko včasih najdeš kaj, kar nisi pričakoval...
lep sonet, kar tako naprej, se veselimo novih ...
LP, Lidija
Hvala, Lidija
Sonet ta moj imel bo sestre, brate,
kot mozaik v kleti katedrale
besede bodo moje se igrale
v tvoj spomin ljubezen moja, zate.
Lep pozdrav, Dejan
Bravo Dejane!
Ovo je dakle tvoj prvi sonet?
Izvrsno ti ide! Da, vidim da se voliš poigravati sa stihovima, pa neke imaš u više verzija.
Da li sve to čuvaš? ;-)
LPI
Pozdravljen Ivan,
da, to je moj prvi sonet - sem poskusil in je šlo :)
Res je, kar precej verzij in slepih ulic se nabere, ko pišem sonete. Večinoma vse hranim in včasih se kakšen prej neuspel poizkus izkaže kot idealen verz za kakšen drug sonet.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 22. 09. 2022 ob 11:14
- Prebrano 510 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.52
- Število ocen: 8