duh žalosti
kdo si
oblečen v sončni plašč
in deževja pusta
katera hiša v vasi
je tvoja
ali šotoriš nekje
živiš
izmikaš med
trebušastih panjev
si strašljivi duh gozdov
rekel si da piješ vino
naših pesmi
ob rekah babilonskih
jaz le v brezokusnost tonem
brezbrižnega časa
nekdo
v hiši brez sten
glas
ki ne vpije več
reka
ki ne rešuje
gledam svoj obraz
množice na isti poti
vsakega s svojim odrom
kjer viha nos
nad povešenimi usti
žalostinke pojem
človek sem
Jaz, kljub obupni sliki, še upam, pravijo da sem naiven, "raje kot da sem brezobziren," odgovarjam.
.jpg "Nada")
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 21. 09. 2022 ob 00:33
- Prebrano 450 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.49