Starka na Prešernovem trgu (haibun)

 

Z iztegnjenimi nogami sedi na jesensko vlažnih betonskih tleh. V dolgem krilu - ne krpa ga več - in v mehkih čevljih, morda copatih, ki so že zdavnaj pozabili na boljše dni. Zguban obraz ovija črna ruta.

Tanka poletna bluza se skriva pod utrujenim volnenim brezrokavnikom. Gumbnice osamljeno zrejo tja čez, kjer so nekoč bahavo posedali veliki leseni gumbi.

"Bi bilo kaj drobiža?" vpraša komaj slišno.

"Prosim?" doda še tišje za zvokom trdih korakov, ki se oddaljujejo brez postanka.

V očeh - priprte veke ne skrijejo praznine, ki zahrbtno mezi skozi zrkla, prerašča sram in nemoč - je zapisana tožba: "Sem še človek?"

In:

"Pa ti? Si ti še človek?"

 

***

Zlovešča megla

v sivem plašču ugaša

žarek nasmeha

 

 

 

 

 

Pisana_beseda

koni

Poslano:
22. 09. 2022 ob 09:51

... res lep, tankočuten zapis vsebine, ki združi prozo in haiku in se na nežno čuteč način prelije k bralcu ... tudi k meni;

LpB

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 09. 2022 ob 21:23

ja, lep haibun z družbenokritično vsebino. 

lp, Lidija

Zastavica

Pisana_beseda

Poslano:
28. 09. 2022 ob 16:08

Hvala Koni, hvala Lidija.

Lp, Janja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Pisana_beseda
Napisal/a: Pisana_beseda

Pesmi

  • 20. 09. 2022 ob 20:33
  • Prebrano 395 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 149.4
  • Število ocen: 6

Zastavica