Ponavljam že tisočkrat, še nate mislim, pri vsem kar vidim, zagledam, potipam.
Tisočkrat ti povem, da te rad imam.
V travme moje, v trme in znoje, dišiš še kot takrat, ko si gledala stran, v nekaj kar tebi je bilo neznano.
Spustila si besede, ki v srcu so bolele.
Roke tvoje so se v klopčič skrile,
držale kot, da je nekaj hudo in v srcu tvojem je postalo mokro.
To kar nama je prineslo v beli dan,
sta dve poti in izbrala si nasprotno stran.
Suho je postalo drevo, ki senco nama je dalo.

faeq