Šumenje
Preljubi, glej, že mlahava sončáva
med grude ízdojene zemlje lega,
pod streho spravljena je kmetov vprega
in zgŕbila se je visoka trava,
odlistal se je hrast, golí se lipa,
v gozdovih vonj trohnobe v rastje leze,
razredčila se je pričeska breze,
s kostanjev toča bódikljava sipa.
Moj dragi, glej, se koža je nabrala
v pahljače in nagubano obleko,
če zate sem kot zimzelen ostala -
žive vsa morja s plimo in oseko,
narava leže spat, da spet bo vstala -
le kaplji sva za vračajočo reko.
Pač, Irena!
Verjamem, da dragi več gleda tvoje prekrasne verze (posledično divno dušo), kot ... Ja to, saj ga ne moti.
LpM
Hvala, dragi Maki.
Ljubezen ima povsem svojo oči, kajne.
Velik pozdrav
pi
Vračajoča reka je reka, ki vrača.
Vrača, kar dajemo. Vem, da to ni tema pesmi, morda si celo mislila na reko ki "se" vrača, ampak meni se prav reka, ki vrača, zdi se posebno pomenljiv zaključek te lepe ljubezenske pesmi v obliki soneta.
LP, Lidija
Hvala, Lidija.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 09. 2022 ob 20:54
- Prebrano 429 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.6
- Število ocen: 8