dandanes se še vedno večkrat zberemo
bratje sestre v dlakasti prisegi
ki izjemno strogo narekuje
v kaj kako in kdaj
lahko zarijemo svoje kljukaste nohte
ali zrcalne oči
pogosto obsedimo ob brajdi
nekega hribovitega gospoda
(zagrenjenec ni v življenju žrtvoval
kakšne ribe ali piščančjih beder)
in opazujemo priliznjene mrcine
ki se oglašajo
le kadar jih za umeten rep vleče njihov
prav tako napihnjeni šef
in nato s sluzastimi jeziki
poženejo svoje nerodne tace
proti naši žlahtni družbi
da nas čisto ponosno razbežijo
mi se seveda vrnemo
s skrbno izbranimi koraki
in včasih se izmenično preplazimo
čez travnik
da presenetimo kakšne voluharje
ko razglabljajo
o nepoštenosti krtovih avtocest
razvlečenih kjerkoli (nimajo za okulista)
te pol veselo prinesemo
podobnim napihnjencem
da dobimo konzervo več
vse vemo
točno kdaj in kje
pečejo najboljše pite
in plačujejo za najdražja
cvetlična korita
in nas imajo radi
ko si mrmramo
kakšno od tine gorenjak