Bil sem še mlad in vesel,

ko v tisti zaklet center sem šel.

Gledal sem na vrh trgovske hiše,

trepetal za srce vesele Miše.

Šefinja je v tisti mega trgovini,

a če vstopiš vanjo,

si podvržen bolečini.

Na terasi zgornji je razgled

saj prek šipe v tleh se vidi pleh,

ki v krzno je oblečen,

vse po meri.

Še en štuk navzdol pulover se prodaja,

tak z robovi,

da prek prstov ne nagaja.

Malo spodaj muza se ti bluza,

svilnata, bombažna in bela,

ki v dlani ti skomine dela.

En štuk nižje pa visijo majčke,

za debele in za suhe palčke

vseh starosti, spolov in denarja.

Če greš dol po štengah,

greš do kože,

a prav vsak bi po nakupih hotel rože.

Štuk pod "leder šopom" je krvavo,

saj se kuha za študentovsko zabavo.

Greš še malo nižje v temo,

kjer ni klet,

tako pač piše,

a ker ta zakleti center seže tja,

kjer ni več krzna,

ni več usnja,

ni blaga,

pač pa le k........

Kjer so kosti.

A najprej je vsekakor bla obleka,

taka, ki napravi te človeka.

Na Svoji Poti