Ni te v moji pretopli sobi
V moji pomečkani postelji
S težavo priznam v praznih dlaneh
Nemo trkanje na vratih
In vse kar sodi nočnim obiskom
Pri sosedih laja pes
Ni še legla gluha noč v pokoj.

Čepim na robu postelje
In listam album pridelanih let
Menjam prebliske z bolečo lakoto
Tako da ne opazim drugačnosti
Da se je ohladil odstavni pas avtoceste
Ne, nocoj te ne ljubim

Davno je že tega
Odkar se smejeva skupaj.
Kar tako pleševa v krogu
Kot da bi hotela objeti
Drug drugemu temno stran lune
Drug drugemu sva gardedami
Držeč se pod roko
Se objemava in poljubljava
Iz čiste naklonjenosti.
A tudi ti me ne ljubiš.

Včasih vržeš vame
Kakšno solzo zlobnih ljudi.
Jaz te pobožam po utrujenem licu
Prepričuješ me v svoj prav
In prav je tvoj
Potem dvigaš mojo šibkost do neba
In jo polagaš na svoje prsi.

Se spomniš nekoč sva sredi poletja,
Se spomniš
Na Črnem vrhu sestavila kamen
Še zdaj naju čaka
Da ga najdeva v kotu pribliskov
Tvojih Mojih Najinih.

Zdaj sva si blizu, 10 postaj vsaksebi
Zdi se da pomivam posodo
Ob vključenem pomivalnem stroju
Zdi se da likaš srajce
Ki jih nikoli ne nosim.

Pojdiva spat no ne bova čakala gluhe noči
Sivim s tabo že desetletja
Postala sva okrogla kot zrele hruške
In vendar je še vedno nemarno poltena
Tvoja večerna molitev za mizo.
Nato pijeva čaj na čast tišine
Pred spanjem

Mogoče si izmenjava DNK pred tem
Morda te pokrijem potem potem
Obeta se hladna noč
Prižgal bom grelec
Ti moj vsakodnevni purgatorij.

matuzinov